1. kitica:
- Govorec opiše gozd kot »knjigo listov« in izpostavi njegovo tišino.
- Potrjuje, da je v bližini sekira, kar kaže na možno motnjo mirnega okolja.
2. kitica:
- Pesem poudarja potencial sekire za uničenje in jo primerja z "spečo kobro".
- Podrobno je opisana oblika sekire, poudarjen je njen oster rob in napetost, ki jo ustvarja.
3. kitica:
- Pesnik preide v širšo perspektivo in opisuje gozd kot "zeleno katedralo".
- Sekiro vidi kot instrument, ki bi lahko nasilno uničil mirni gozd.
4. kitica:
- Govorec si predstavlja gozd kot velikansko srce, ki po svojih žilah (vejah) črpa kri (sok).
- Sekira je prikazana kot potencialna grožnja temu sistemu, ki daje življenje, z močjo, da ga nenadoma uniči.
5. kitica:
- Pesem se poglobi v koncept dvojnosti in nakazuje, da ima vsako dejanje ustvarjanja ali uničenja dvojno naravo.
- Govornik poudarja, da tudi ko sekira pade in poseka drevo, ustvari tudi novo seme in možnost za novo rast.
6. kitica:
- Končne vrstice pesmi ponavljajo idejo o dvojnosti in neprekinjenem ciklu življenja in smrti v naravi.
- Govornik navaja, da je vsak »padec« (misli se na udarec s sekiro) tudi neke vrste »rojstvo«.
Na splošno "Sekira v lesu" raziskuje ravnotežje med ustvarjanjem in uničenjem, pri čemer poudarja inherentno napetost med tišino in spokojnostjo narave ter možnostjo njenega uničenja. Nakazuje, da je celo v destruktivnih dejanjih skrito seme novega življenja in nenehno obračajoč se cikel obstoja.