* Bogovi niso resnični. To je najbolj temeljna kritika bogov in je prisotna že stoletja. Ni znanstvenih dokazov, ki bi podpirali obstoj kakršnih koli bogov, in mnogi ljudje verjamejo, da so le plod naše domišljije.
* Bogovi niso dobri. Tudi če bogovi obstajajo, mnogi verjamejo, da niso dobri. Opozarjajo na dejstvo, da so bili bogovi pogosto prikazani kot kruti, muhasti in nepravični. Opozarjajo tudi na dejstvo, da so bili bogovi pogosto uporabljeni za opravičevanje nasilja, zatiranja in diskriminacije.
* Bogovi niso potrebni. Nekateri ljudje verjamejo, da bogovi niso potrebni za moralo ali smisel življenja. Trdijo, da smo lahko dobri ljudje, ne da bi verjeli v Boga, in da lahko najdemo smisel življenja skozi lastne izkušnje in odnose.
* Bogovi so izguba časa. Nekateri verjamejo, da so bogovi izguba časa. Trdijo, da bi morali svoj čas in energijo osredotočiti na stvari, ki so pomembnejše, kot so naše družine, naši prijatelji in naše delo.
Seveda je tudi veliko ljudi, ki verjamejo, da so bogovi resnični in da so dobri. Ti ljudje pogosto trdijo, da nam bogovi dajejo občutek smisla in namena življenja ter da nam pomagajo biti boljši ljudje. Navsezadnje je vprašanje, ali bogovi obstajajo ali ne, stvar osebnega prepričanja. Ni pravilnega ali napačnega odgovora in vsak se mora sam odločiti, kaj verjame.