- Klasične oblike :Številne azijske pesniške tradicije imajo dobro uveljavljene klasične oblike s posebnimi strukturami, kot so kitajska poezija Shi, japonski haiku, tanka in renga ter korejski sijo.
- Narava in pokrajina :Podobe narave in opazovanja pokrajin pogosto igrajo pomembno vlogo v azijski poeziji, saj vzbujajo čustva, filozofske vpoglede in duhovne povezave.
- Simbolizem in metafora :Azijska poezija pogosto uporablja simboliko, metaforo in aluzije za posredovanje globljih pomenov, pogosto črpa iz kulturnih, verskih in zgodovinskih referenc.
- Ekonomija jezika :Kratkost in jedrnatost sta cenjeni v številnih azijskih pesniških tradicijah, s poudarkom na podajanju kompleksnih idej v omejenem številu besed.
- Filozofija in duhovnost :Azijska poezija pogosto raziskuje filozofske in duhovne teme, od konfucijanskih idealov do budističnih naukov in načel zena.
- Sezonska ozaveščenost :Občutljivost za spreminjanje letnih časov je pomemben vidik azijske poezije, zlasti v japonskih haikujih in kitajskih pesmih o naravi.
- Kaligrafija in pesniška umetnost :V nekaterih azijskih tradicijah veljata kaligrafija in vizualna predstavitev poezije za sestavni element, ki besedilo povzdigne v umetniško obliko.
Pomembno je omeniti, da izraz "azijska poezija" zajema različne regije, kulture in jezike, na njeno tradicijo pa so skozi čas vplivale kulturne izmenjave in zgodovinski dogodki. Ta kratek pregled ponuja vpogled v nekatere skupne značilnosti azijske poezije, vendar nikakor ni izčrpen opis njene neizmerne raznolikosti in bogastva.