Na zlatih poljih, kjer poletje prebiva,
Dišeči vetrič tke narave uroke,
Pod širnim nebom,
Kjer šepet pleše v nežnem transu.
Drevesa se zibljejo z ritmično milino,
Njihovo listje šumenje, sladek objem,
V harmoniji z mehkim tokom potoka,
Melodija, ki pomirja dušo.
Sonce, sijoča krogla, tako svetla,
Oddaja svoje žarke z zlato močjo,
Osvetljuje spokojnost dežele,
Očarljiv pogled, pastirske sanje.
Oh, poletni vetrič, za vedno ostani,
V tvojem toplem objemu naj srce zaziblje,
Kajti v tvoji prisotnosti najdem sprostitev,
Mirni trenutki, trajen mir.