1. Personifikacija:
Lipov stolp je poosebljen kot »zapor«, kar nakazuje govorčev občutek zaprtosti in omejenosti.
2. Kontrast in primerjava:
Coleridge kontrastira zunanji svet, poln živahnega življenja in dejavnosti, z govorčevim zaprtim stanjem. Lipov stolp primerja z »ječo«, pri čemer poudarja ostro nasprotje med okolico in svobodo, po kateri hrepeni.
3. Slike:
Pesem je bogata s čutnimi podobami, priklicuje prizore, zvoke in vonjave naravnega sveta. Ta podoba pomaga ustvariti živo in poglobljeno izkušnjo za bralca, saj odraža govorčevo lastno povečano zaznavanje med njegovo izolacijo.
4. Simbolika:
Sam lipov stolpec postane simbol zaprtosti in omejenosti, naravni svet pa predstavlja svobodo in osvoboditev.
5. Pogovorni ton:
Coleridge skozi vso pesem uporablja pogovorni ton in nagovarja lipovega drevesa, kot da bi bil spremljevalec. To ustvari občutek intimnosti in neposrednosti ter potegne bralca v govorčeve misli in občutke.
6. Enjambment:
Coleridge pogosto uporablja enjambment, pri čemer teče stavke iz ene vrstice v drugo brez premora. Ta tehnika ustvarja občutek pretoka in kontinuitete, kar odraža govorčev neprekinjen tok misli.
7. Cezura:
Coleridge vključuje tudi cezuro, premore v vrsticah, da svojim verzom doda poudarek in strukturo. Ti premori pomagajo oblikovati ritem in muzikalnost pesmi.
Coleridge z uporabo teh pesniških tehnik učinkovito posreduje govornikovo čustveno stanje, njegovo hrepenenje po svobodi in njegovo globoko spoštovanje do naravnega sveta tudi sredi njegove zaprtosti.