Pesem se začne s šiviljo, ki opisuje svoje delo. Dolge ure sedi za svojim šivalnim strojem, pogosto do pozne noči. Je izčrpana in podhranjena, od nenehnega dela jo bolijo prsti. Med delom poje otožno pesem, s katero izraža svoje razočaranje in obup.
Druga kitica pesmi opisuje šiviljin dom. To je majhna, temna in natrpana soba. Pohištva ni, razen postelje, mize in nekaj stolov. Šiviljini otroci so lačni in jokajo, ona pa nima denarja, da bi jih nahranila.
V tretji kitici šivilja razmišlja o svojem življenju. Zaveda se, da je ujeta v krogu revščine in izkoriščanja. Ni upanja, da bi se izboljšala njena situacija, in počasi umira od svojega dela.
Pesem se konča s šiviljino prošnjo za pomoč. Prosi, naj pride nekdo in jo reši njene bede. Želi biti osvobojena svojega dela in živeti dostojno življenje.
"Pesem srajce" je močna in ganljiva pesem, ki poudarja stisko delavskega razreda med industrijsko revolucijo. Je opomin na pomen socialne pravičnosti in potrebo po zaščiti delavcev pred izkoriščanjem.