Besedila uporabljajo več poetičnih in kompleksnih besed in podob, kar je poslušalcem omogočilo, da so v njih našli številne interpretacije. Nekateri menijo, da ima pesem verski pridih, saj govori o mladeniču, izgubljenem v svetu, ki se zdi kaotičen in poln hinavščine. Besedila omenjajo čas "zmede" in "razočaranja", kar nekateri razlagajo kot sklicevanje na duhovno krizo ali potovanje. Vrstica "Where have you gone, Joe DiMaggio?" razlagajo tudi kot metaforo za izgubo vere ali nedolžnosti pred izzivi in skušnjavami sodobne družbe.
Po drugi strani pa drugi dojemajo pesem kot nekakšen posmehljiv ali ciničen pogled na vero, pri čemer se vrstice nanašajo na gospo Robinson kot na "dragulj", ki mu je "tako enostavno ugoditi" in "ona me kliče srček," kar nakazuje igriv ali neiskren odnos. Referenca "pee-ka-boo" prispeva k temu nagajivemu tonu.
Navsezadnje sta pomen gospe Robinson in razlaga njenih verskih vidikov subjektivna in se lahko razlikujeta od osebe do osebe. Dvoumno in simbolično besedilo pesmi vsakemu poslušalcu omogoča, da v njem najde svoj pomen.