Pesem se začne s prošnjo njegovi dragi, naj ga ne zapusti. Primerja jo z »ladjo«, »obremenjeno z ljubeznijo«, in pravi, da je »vse moje veselje«. Govorca skrbi, da bo on ostal brez vsega, če bo ona odšla.
V drugi kitici Donne uporabi metaforo "tempelj", da opiše njuno ljubezen. Pravi, da je ona "svečenica" tega templja, on pa njen "častilec". Govornik pravi, da je za njeno ljubezen »pripravljen vse žrtvovati« in jo prosi, naj se mu »smili«.
V tretji kitici Donne uporabi metaforo "morja", da opiše svoja čustva. Pravi, da se »utaplja« v ljubezni do nje, in jo prosi, naj ga »reši«. Govornik pravi, da bo "preklet" brez njene ljubezni.
Pesem se konča z govornikom, ki svojo ljubljeno zadnjo prošnjo zaprosi, naj ga ne zapusti. Pravi, da bo "umrl" brez nje, in jo roti, naj "ostane".
"Sweetest Love Do Not Go" je močna in ganljiva pesem, ki raziskuje teme ljubezni, izgube in hrepenenja. Pesem je polna strastnih in živih podob, Donnejeva uporaba metafor pa prispeva k globini in pomenu pesmi. Pesem je klasičen primer Donnejeve sposobnosti, da v svoji poeziji združi strast, duhovitost in duhovnost.