Ptica, ki je bila nekoč »svetla od življenja«, zdaj leži brez življenja, njena pesem pa je za vedno utihnila. Govornik vleče vzporednice med ptičjo usodo in smrtnostjo vseh živih bitij, tudi človeka. Razmišlja o minljivosti življenja in neusmiljenem minevanju časa, ki na koncu prinese konec vsega obstoja.
Pesem se dotika tudi ideje o potovanju duše po smrti. Govornik se sprašuje, ali je ptičji duh našel zatočišče v kraljestvu onkraj fizičnega sveta. Sprašuje se o naravi zavesti in možnosti posmrtnega življenja ter razmišlja, kam je izginila ptičja »iskra bivanja«.
Skozi celotno pesem Hope uporablja žive podobe in metaforični jezik, da posreduje temi smrti in izgube. Ptičjo smrt opisuje kot "nenadno, strašno" in minljivo naravo življenja primerja z "padajočim listom". Pesem se konča s pretresljivim razmišljanjem o neizogibnosti smrti, ki čaka vsako živo bitje, ne glede na njegovo lepoto in pomen.
V "Smrt ptice" A.D. Hope predstavlja pretresljivo meditacijo o temah smrtnosti, minljivosti življenja in skrivnostih, ki obdajajo smrt in onostranstvo.