Pesem, postavljena sredi živahne tapiserije Kerale, se začne z govorcem v domu njegove ljubljene matere, kjer se znajde potopljen v svet skupnih spominov in globoke povezave s preteklostjo. Vendar pa se močno zaveda odsotnosti svojega ljubljenega bratranca, ki je nekoč z njim delil veselje do gugalnice.
Ko pripovedovalec obuja spomine, se živo spominja njunih otroških dogodivščin, zašepetanih skrivnosti in smeha, ki sta si ga privoščila ravno na gugalnici. Odsotnost bratranca pušča praznino, ki jo še poveča prisotnost mladega dekleta, ki se brezskrbno guga na isti gugalnici. Občuti pretresljiv občutek izgube, kot da »spet išče [svoje] otroštvo«.
Pesem je bogata s podobami in simboliko. Gugalnica sama predstavlja govorčevo iskanje povezave in hrepenenje po vrnitvi v preprostejši, nedolžnejši čas. Mlado dekle postane simbol njegove izmuzljivosti; njena brezskrbna narava je v popolnem nasprotju z njegovimi lastnimi boji z izgubo in iskanjem.
Pesem raziskuje tudi teme časa, spomina in identitete. Potek časa je viden skozi lečo pogrešanega bratranca, ki predstavlja del govorčeve preteklosti, ki je nikoli ni mogoče v celoti ujeti. Spomin postane sredstvo za premostitev vrzeli med sedanjostjo in preteklostjo, hkrati pa je tudi vir bolečine in obžalovanja.
Navsezadnje je "Iskanje bratranca na gugalnici" globoko ganljivo raziskovanje človeškega hrepenenja po povezanosti, družini in občutku mesta v svetu. Je dokaz moči poezije pri zajemanju zapletenosti človeških čustev in izkušenj.