Prvi del pesmi je postavljen v današnji čas, govornik pa opisuje zaliv kot kraj lepote in skrivnosti. Zapisal je:"Zaliv odvije svoj turkizni zvitek, / Zemljevid skrivnosti za odviti." Zaliv pa je tudi vir nevarnosti in govornik opozarja, da je lahko "varljivo morje, / Z vrtinci in podtoki."
Drugi del pesmi se premakne v zgodovinsko perspektivo in govornik opisuje prihod evropskih kolonizatorjev v Ameriki. Kolonizatorji so zaliv videli kot vir bogastva in moči, zato so hitro izkoristili njegove vire. Govornik piše:"Zaliv, zakladnica zlata, / srebra, biserov in začimb, pripovedovanih / o bogastvu, ki si ga ne morete zamisliti."
Tretji del pesmi se vrača v današnji čas, govornik pa razmišlja o dediščini kolonializma. Zapisal je:"Zaliv, priča naših zločinov, / Ogledalo naših najtemnejših časov, / Spominja nas na naš pohlep in sramoto."
Pesem se konča z govornikom, ki poziva k novemu odnosu med ljudmi in naravo. Piše:"Učimo se iz starodavnega izročila Zaliva / in živimo v harmoniji z njegovo obalo."
"Zaliv" je močna in ganljiva pesem, ki raziskuje zapleten odnos med ljudmi in naravo. Walcott uporablja podobo Mehiškega zaliva, da poudari lepoto, nevarnost in zgodovino regije. Pesem tudi izziva bralce, da razmislijo o lastnem odnosu do okolja in razmislijo, kako bi lahko živeli na bolj trajnosten način.