1. Opazovanje in zbiranje podatkov :Znanstveniki so začeli sistematično opazovati in zbirati podatke o naravnih pojavih. Svoje ugotovitve so natančno beležili in v podatkih iskali vzorce in zakonitosti.
2. Eksperimentiranje :Eksperimenti so postali ključno orodje za preverjanje hipotez in teorij. Znanstveniki so zasnovali eksperimente, ki so jim omogočili sistematičen nadzor in manipulacijo spremenljivk, izolacijo dejavnikov in opazovanje učinkov sprememb.
3. Induktivno sklepanje :Na podlagi svojih opazovanj in eksperimentalnih rezultatov so znanstveniki uporabili induktivno sklepanje, da bi sklepali in posploševali o naravnem svetu. Skušali so ugotoviti vzročno-posledične zveze in oblikovati splošne zakone ali načela.
4. Matematično sklepanje :Matematika je imela vedno pomembnejšo vlogo v znanstvenih raziskavah. Znanstveniki so uporabili matematična orodja za analizo podatkov, izpeljavo razmerij med spremenljivkami in razvoj kvantitativnih modelov za opisovanje naravnih pojavov.
5. Ponovljivost in preverjanje :Znanstveniki so poudarili pomen ponovljivosti in preverjanja rezultatov. Spodbudili so druge znanstvenike, da ponovijo njihove poskuse in natančno pregledajo svoje ugotovitve, da zagotovijo njihovo veljavnost in zanesljivost.
6. Objava rezultatov :V tem obdobju so se pojavile znanstvene revije in publikacije, ki so znanstvenikom omogočile, da delijo svoje ugotovitve ter sodelujejo v odprtem dialogu in strokovnih pregledih. To je olajšalo širjenje novega znanja in spodbudilo znanstveni diskurz.
7. Sodelovanje in izmenjava :Znanstveniki so začeli sodelovati in izmenjevati zamisli, opažanja in eksperimentalne rezultate s kolegi iz različnih disciplin. To je spodbujalo kulturo intelektualne izmenjave in vzajemnega učenja.
S sprejetjem teh metod so znanstveniki med znanstveno revolucijo vzpostavili strog in sistematičen pristop k pridobivanju znanja. Ta empirični pristop je postavil temelje sodobne znanosti in spremenil naše razumevanje naravnega sveta.