Pesem je napisana v prostem verzu, vrstice pa so pogosto kratke in pretrgane. To daje pesmi občutek nujnosti in izraža govorčevo čustveno stanje. Tudi jezik je zelo neposreden in govorec se ne izogiba izražanju svoje žalosti.
Pesem se konča z govornikom, ki pravi, da ne bodo nikoli pozabili dneva, ko je umrla njihova ljubljena oseba. Pesem je močno in ganljivo raziskovanje žalosti in zajame občutek izgube in izolacije, ki lahko pride s smrtjo.
Tukaj je podrobnejši pogled na nekatere podobe in simboliko v pesmi:
* Led in sneg: Led in sneg v pesmi predstavljata hlad in osamljenost, ki ju govorec čuti. So tudi simbol smrti, saj so povezane z zimo in koncem življenja.
* Ujeti: Govorec se počuti, kot da je ujet v zamrznjenem svetu in ne more ubežati bolečini svoje žalosti. To je izraženo z uporabo besed "ujet" in "zamrznjen".
* Nujnost: Kratke, nemirne vrstice pesmi dajejo občutek nujnosti. To izraža govorčevo čustveno stanje in kaže, kako se borijo za soočanje s svojo žalostjo.
* Neposredni jezik: Jezik v pesmi je zelo neposreden in govorec se ne izogiba izražanju svoje žalosti. To je očitno v vrsticah, kot sta "Nikoli ne bom pozabil dneva, ko si umrl" in "Brez tebe sem izgubljen."
17. februar je močno in ganljivo raziskovanje žalosti in ujame občutek izgube in osamljenosti, ki ga lahko prinese smrt.