Douglass začne svojo primerjavo z ugotovitvijo, da sta četrti julij in božič za bele Američane dneva praznovanja. Četrtega julija se veselijo rojstva svojega naroda ter idealov svobode in enakosti. Na božič praznujejo rojstvo Jezusa Kristusa, za katerega verjamejo, da je prišel na Zemljo, da bi jih rešil njihovih grehov.
Vendar pa Douglass trdi, da ti prazniki za sužnje nimajo pomena. Niso svobodni, zato ne morejo praznovati četrtega julija. Niso kristjani, zato ne praznujejo božiča. Namesto tega so ti prazniki opomin na njihovo zatiranje in trpljenje.
Douglassova primerjava med četrtim julijem in božičem je močna obtožba suženjstva. Pokaže, da so ti prazniki, ki naj bi bili dnevi veselja in slavja, pravzaprav vir bolečine in trpljenja sužnjev. S tem izzove bele Američane, da se soočijo z realnostjo suženjstva in si prizadevajo za njegovo odpravo.