Tukaj je razčlenitev:
* Intenzivnost je objektivno merilo zvočne moči na enoto. Izmeri se v enotah vatov na kvadratni meter (w/m²). Večja intenzivnost pomeni, da se z zvočnim valom prenaša več energije.
* Glasnost je subjektivna percepcija zvočne moči. Na to vplivajo dejavniki, kot so pogostost zvoka in poslušalčeve individualne slušne sposobnosti. Glasnost zaznavamo na lestvici od tihe do glasne.
Logaritmični odnos:
Naša ušesa so neverjetno občutljiva in lahko zaznajo ogromno intenzivnosti zvoka. Za obvladovanje tega širokega območja se naše zaznavanje glasnosti ne poveča linearno z intenzivnostjo. Namesto tega sledi logaritmični lestvici. To pomeni, da se desetkratno povečanje intenzivnosti zvoka dojema kot podvojitev glasnosti.
Tu je analogija:
Predstavljajte si stopnišče, kjer vsak korak predstavlja podvojitev glasnosti. Če želite doseči naslednji korak (podvojiti glasnost), se morate povzpeti desetkrat višje (desetkratno povečanje intenzivnosti).
Ključni odvzemi:
* Intenzivnost je objektivna fizična količina, medtem ko je glasnost subjektivna zaznavna.
* Glasnost se z intenzivnostjo logaritmično povečuje, kar pomeni, da so naša ušesa bolj občutljiva na spremembe intenzivnosti na nižjih ravneh kot na višjih ravneh.
* Ta logaritmični odnos je razlog, da za merjenje ravni zvoka uporabljamo lestvico Decibela (DB), saj stisne široko paleto intenzivnosti zvoka v bolj obvladljivo lestvico za naše dojemanje.
Če povzamemo, čeprav sta intenzivnost in glasnost povezana, nista ista stvar. Razumevanje njihovega logaritmičnega odnosa nam pomaga razumeti, kako naša ušesa dojemajo zvok in zakaj uporabljamo decibele za merjenje ravni zvoka.