2. Kitarski riff "Stairway to Heaven". Ta riff, ki temelji na notah A-G-F#-E, je še en klasičen primer glasbenega klišeja. Uporabljen je bil v neštetih pesmih, od "Stairway to Heaven" skupine Led Zeppelin do "Sweet Child o' Mine" skupine Guns N' Roses. Čeprav je lahko močan način za ustvarjanje občutka drame ali napetosti, je postal tudi tako preveč uporabljen, da lahko zveni izpeljano ali nenavdahnjeno.
3. Operna sekcija "Bohemian Rhapsody". Ta del, ki vključuje dramatično kopičenje vokalov in instrumentov, je eden najbolj ikoničnih trenutkov v glasbi. Bila je neštetokrat parodirana in omenjena, od "Bohemian Polka" Weird Ala Yankovica do lastne "I Want It All" skupine Queen. Čeprav je lahko močan način za ustvarjanje občutka vznemirjenja ali spektakla, je postal tudi tako preveč uporabljen, da lahko zveni šaljivo ali samozadovoljujoče.
Seveda je to le nekaj primerov glasbenih klišejev. Omenili bi lahko še nešteto drugih. Ključno je, da se zavedamo teh klišejev in jih uporabljamo zmerno, če sploh. Če se izognete pretirano uporabljenim glasbenim klišejem, lahko ustvarite bolj izvirno in značilno glasbo, ki bo izstopala iz množice.