Evropsko glasbo lahko na splošno razdelimo na dve glavni obdobji:
1. Srednjeveška in renesančna glasba (okoli 500–1600) :Za to obdobje sta bili značilni sakralna in posvetna glasba, vključno s preprosto pesmijo, polifonijo in vzponom instrumentalne glasbe. Trubadurji, ministranti in dvorni glasbeniki so imeli pomembno vlogo pri širjenju glasbe v različnih družbenih slojih.
2. Barok, klasika in romantika (okoli 1600-1900) :
- Baročna glasba (okoli 1600-1750) :V tem obdobju se razvijajo opera, oratorij in instrumentalna glasba. Povezan je s skladatelji, kot so Bach, Handel in Vivaldi.
- Klasična glasba (okoli 1750-1820) :To obdobje je poudarjalo uravnoteženost, jasnost in obliko. Ključni skladatelji so Mozart, Haydn in Beethoven.
- Romantična glasba (okoli 1820-1900) :Za to obdobje so bili značilni povečan čustveni izraz, nacionalizem in vzpon virtuoznega izvajalca. Romantični skladatelji so Chopin, Schubert, Schumann, Wagner in Brahms.
Poleg teh glavnih obdobij so evropsko glasbo oblikovale tudi ljudske tradicije, nacionalne in regionalne identitete ter vpliv neevropskih glasbenih tradicij. V 20. stoletju so evropski skladatelji nadaljevali z raziskovanjem novih glasbenih stilov, tehnik in vplivov, kar je povzročilo modernizem, atonalno glasbo, elektronsko glasbo in različne eksperimentalne oblike.
Na splošno evropska glasba predstavlja bogato tapiserijo različnih glasbenih oblik, ki odražajo kulturno dediščino in ustvarjalnost evropske celine. Njegov vpliv je mogoče slišati ne samo v Evropi, temveč tudi v razvoju zahodne klasične glasbe in njenem globalnem dosegu.