Obstaja več razlogov, zakaj so skladatelji začeli uporabljati dinamiko. Eden od razlogov je bila vse večja uporaba instrumentalne glasbe v 18. stoletju. Ko je postala instrumentalna glasba vse bolj priljubljena, so skladatelji potrebovali način, kako bi izvajalcem pokazali, kako želijo, da se njihova glasba igra. Dinamika je zagotovila način za to, saj je skladateljem omogočila, da določijo relativno glasnost ali mehkobo različnih odlomkov glasbe.
Drugi razlog za razvoj dinamike je bila vse večja kompleksnost glasbenih tekstur v 18. stoletju. Ko so skladatelji začeli pisati bolj zapletena glasbena dela, so potrebovali način, kako pokazati, kako naj se različni instrumenti ali skupine instrumentov med seboj uravnotežijo. Dinamika je zagotovila način za to in skladateljem omogočila ustvarjanje bolj niansiranega in izrazitega zvoka.
Nazadnje je na razvoj dinamike vplivalo tudi spreminjanje okusov občinstva v 18. stoletju. Ko je občinstvo postalo bolj sofisticirano, je začelo zahtevati več od njihove glasbe. Želeli so glasbo, ki ni le tehnično impresivna, ampak tudi čustveno ekspresivna. Dinamika je omogočila skladateljem, da so izpolnili to zahtevo, in jim omogočila ustvarjanje glasbe, ki je hkrati lepa in ganljiva.