Filozofija black metala je pogosto povezana s konceptom "satanizma", čeprav to ni vedno tako. Nekatere black metal skupine raziskujejo satanske teme v svojih besedilih in podobah, medtem ko jih druge preprosto uporabljajo kot obliko šokantne vrednosti ali upora proti večinski družbi. Vendar pa obstaja tudi veliko black metal skupin, ki se ne identificirajo kot satanisti, temveč raziskujejo druge teme, kot so poganstvo, nihilizem ali osebna odtujenost.
Eden ključnih filozofskih konceptov v black metalu je ideja "transgresije". Black metal glasbeniki si pogosto prizadevajo prestopiti družbene norme in tabuje ter izpodbijati meje sprejemljivega ali »normalnega«. To se lahko kaže na več načinov, na primer z uporabo ekstremnega nasilja in mizantropije v besedilih ali z uporabo satanskih ali okultnih podob.
Drug pomemben filozofski koncept v black metalu je ideja "individualizma". Black metal glasbeniki pogosto poudarjajo pomen individualnega izražanja in samoodločbe ter zavračajo zamisel o prilagajanju družbenim normam ali pričakovanjem. To lahko povzroči občutek izoliranosti in odtujenosti od družbe, lahko pa je tudi vir moči in opolnomočenja.
Končno, black metal pogosto povezujemo z občutkom "pristnosti". Glasbeniki black metala si pogosto prizadevajo ustvariti glasbo, ki je zvesta njihovim osebnim izkušnjam in prepričanjem, ter se izogibati vplivom komercialnih ali običajnih trendov. To lahko povzroči občutek čistosti in integritete v njihovi glasbi, lahko pa jim tudi oteži doseganje širšega občinstva.
Na splošno je filozofija black metala zapletena in večplastna in jo je mogoče razlagati na veliko različnih načinov. Vendar pa je jasno, da je black metal več kot le glasbena zvrst – je tudi močna oblika kulturnega izražanja in sredstvo za raziskovanje nekaterih najtemnejših in najzahtevnejših vidikov človeškega obstoja.