1. Zgradba :Tako sakralna kot posvetna glasba lahko sledita različnim strukturnim formatom, kot so verz-refren, verz-most-refren ali rondo.
2. Melodija :Tako sakralna kot posvetna glasba lahko vsebujeta nepozabne melodije, ki se poslušalcu vtisnejo v spomin.
3. Harmonija :Sakralna in posvetna glasba lahko uporabljata harmonije za izboljšanje in podporo melodije ter ustvarjanje bogate glasbene izkušnje.
4. Ritem :Tako sakralna kot posvetna glasba imata lahko različne ritme, ki prispevajo k splošnemu razpoloženju in energiji skladbe.
5. Dinamika :Sakralna in posvetna glasba lahko uporabita dinamiko, kot sta crescendo in decrescendo, da dodata glasbeni zanimivosti in izraznosti.
6. Instrumentacija :Tako sveto kot posvetno glasbo je mogoče izvajati z različnimi instrumenti, od tradicionalnih instrumentov, kot sta klavir ali kitara, do edinstvenih instrumentov, povezanih s posebnimi kulturami.
7. Uspešnost :Sakralno in posvetno glasbo lahko izvajamo v različnih okoljih, od cerkva in katedral do koncertnih dvoran, klubov in festivalov.
8. Namen :Medtem ko sakralna glasba služi predvsem duhovnemu ali verskemu namenu, ima posvetna glasba lahko različne namene, vključno z zabavo, pripovedovanjem zgodb, kulturnim izražanjem in čustveno sprostitvijo.
9. Kulturno izražanje :Tako sakralna kot posvetna glasba lahko odražata kulturno dediščino, vrednote in tradicijo družbe, ki ju ustvarja.
10. Zgodovinski pomen :V stoletjih sta tako sakralna kot posvetna glasba odigrali pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne in glasbene zgodovine, ohranjanju tradicije in navdihovanju novih oblik umetniškega izražanja.
11. Univerzalnost :Tako sakralna kot posvetna glasba lahko presežeta kulturne in jezikovne ovire, odmevata pri občinstvu po vsem svetu in spodbujata občutek človeške povezanosti.
Te podobnosti poudarjajo raznoliko, a medsebojno povezano naravo glasbe in njeno sposobnost združevanja ljudi ne glede na njihova prepričanja, ozadje ali osebne preference.