Ritem:
Eden najpomembnejših prispevkov afriške glasbe k gospelu je njena ritmična kompleksnost in sinkopa. Za afriške ritme je značilna njihova poliritmična narava, kjer hkrati obstaja več ritmičnih vzorcev. Ta ritmična kompleksnost je bila vključena v gospel glasbo, kar ji daje živahen in energičen občutek.
Inštrumenti:
Afriški inštrumenti, kot so djembe, konge in shakerji, so postali sestavni del gospel glasbe. Ti instrumenti dodajo udarne elemente in prispevajo k splošni ritmični teksturi glasbe.
Petje klica in odgovora:
Petje na klic in odgovor je temeljni element tako v afriški glasbi kot v gospel glasbi. Pri klicu in odgovoru ena oseba ali skupina zapoje frazo, ostali pa odgovorijo s podobno ali kontrastno frazo. To ustvarja dinamično in interaktivno glasbeno izkušnjo, ki pritegne občestvo v nastop.
Vokalne tehnike:
Afriške vokalne tehnike, kot sta melisma (hitro menjavanje višin v enem zlogu) in vibrato, so vplivale na vokalni slog mnogih gospel pevcev. Te tehnike vokalni izvedbi dodajo globino, izraznost in čustva.
Korenine gospel glasbe lahko izsledimo nazaj do spiritualov, ki so jih prepevali zasužnjeni Afroameričani v 19. stoletju. Ti spirituali so mešali afriške glasbene elemente s krščanskimi besedili in postali močna oblika čustvenega izražanja in upora proti zatiralskim razmeram. Sčasoma se je gospel glasba razvijala in vključevala različne vplive, vključno z jazzom, bluesom in sodobno popularno glasbo, vendar je njen temelj ostal zakoreninjen v afriški glasbeni tradiciji.
Afriška glasba ni le neposredno vplivala na gospel glasbo, temveč je oblikovala tudi širšo glasbeno pokrajino afroameriške skupnosti in prispevala k razvoju drugih žanrov, kot so jazz, blues in R&B. Prepletanje afriških glasbenih tradicij in krščanske vere je ustvarilo bogato in živahno tapiserijo glasbe, ki še naprej navdihuje in dviguje milijone ljudi po vsem svetu.