Glasba in čustva :Glasba lahko pri posameznikih vzbudi različna čustva in določena glasbena dela se lahko povežejo s posebnimi čustvenimi izkušnjami. Žalostna pesem lahko na primer vzbudi občutek melanholije ali žalosti, medtem ko vzpodbudna melodija lahko spodbudi veselje ali navdušenje. Te asociacije lahko vodijo do uporabe glasbe v filmskih zapisih, oglasih in drugih kontekstih za posredovanje ali krepitev specifičnih čustvenih odzivov.
Glasbeni in kulturni dogodki :Glasba se lahko tesno prepleta s kulturnimi dogodki, prazniki ali tradicijo. Na primer, zvok božičnih pesmi v prazničnem času ali igranje državne himne med domoljubnimi dogodki lahko vzbudi občutek nostalgije, kulturne identitete ali patriotizma. Ta združenja prispevajo k smiselni uporabi glasbe v kulturnih kontekstih.
Glasba in blagovne znamke :V svetu trženja in oglaševanja je glasbo mogoče strateško uporabiti za ustvarjanje identitet blagovnih znamk in vzpostavljanje povezav med izdelki ali storitvami ter določenimi glasbenimi lastnostmi ali zvrstmi. Na primer, določene pesmi ali melodije se lahko dosledno uporabljajo v reklamah, da se ustvari podoba blagovne znamke ali jo poveže z določenim čustvom ali izkušnjo.
Glasba in zgodovinska obdobja :Glasba lahko zaobjame duh določenega časa ali dobe. Poslušanje glasbe iz šestdesetih let lahko na primer vzbudi občutek nostalgije ali prikliče v spomin podobe kulturnih in družbenih značilnosti tega desetletja. Ta sposobnost glasbe, da prenaša poslušalce v različna časovna obdobja, prispeva k njenemu zgodovinskemu in kulturnemu pomenu.
V teh primerih glasbena konotacija izhaja iz ponavljajočega seznanjanja glasbe s posebnimi zunajglasbenimi izkušnjami, dogodki ali konteksti. Sčasoma se te asociacije ukoreninijo v glavah posameznikov, kar glasbi omogoča, da prenaša pomene, ki presegajo njene inherentne zvočne lastnosti, in prispeva k njeni izrazni moči in kulturni pomembnosti.