V drugem delu se protagonistov ton spremeni v kljubovalnega. Zavračajo idejo, da bi bili kmet v igri nekoga drugega, in izpodbijajo obstoj kakršne koli dobrohotne višje sile, ki bi dovolila takšno trpljenje. Pesem se konča s crescendom, ko protagonist izjavi, da bosta kljub vsej bolečini in zmedi sprejela temo in v sebi našla moč, da premagata svoje okoliščine.
Tukaj je nekaj možnih interpretacij pesmi:
1. Eksistenčna kriza :Pesem prikazuje protagonistovo razmišljanje o naravi življenja, prisotnosti trpljenja in odsotnosti tolažilnega božanstva. Spopadajo se s konceptom svobodne volje in idejo, da jih nadzoruje zunanja sila.
2. Osebna tragedija :Pesem lahko raziskuje protagonistove osebne izkušnje izgube ali travme. Posreduje čustva in nasprotujoče si misli, ki bi jih morda imeli na svoji poti žalosti, vključno s spraševanjem o obstoju božanskega načrta ali občutka za pravičnost.
3. Družbeni komentar :Lacrymoso bi lahko interpretirali tudi kot odraz kolektivnih bojev, s katerimi se sooča družba. Protagonistova tesnoba in frustracija odsevata bolečino, ki jo doživljajo številni posamezniki v času velikih kriz, vojn ali družbenih pretresov.
4. Metamorfoza :Čustveno napredovanje pesmi nakazuje, da se bo protagonist rešil iz svojega obupa z novo pridobljeno odpornostjo. Preidejo iz stanja ranljivosti in samopomilovanja v stanje opolnomočenja in odločenosti, da vztrajajo.
Navsezadnje je pomen pesmi prepuščen interpretaciji poslušalca, njene teme žalosti, kljubovanja in iskanja smisla sredi trpljenja pa globoko odmevajo pri mnogih ljudeh, ki se spopadajo s podobnimi eksistencialnimi vprašanji.