Zvočni valovi so vibracije v zraku, ki potujejo do naših ušes. Ko ti valovi zadenejo naše bobniče, povzročijo njihovo vibriranje, kar pošlje signale našim možganom, ki jih razumemo kot zvok. Amplituda zvočnega vala je, koliko se spremeni zračni tlak, ko val prehaja skozi, kar posledično določa, koliko vibrira bobnič. Višje amplitude povzročajo večje vibracije in s tem glasnejše zvoke.
V notnem zapisu je glasnost običajno označena z dinamičnimi oznakami, kot so "forte" (glasno), "piano" (tiho) in "mezzo forte" (zmerno glasno). Te oznake se lahko uporabljajo za določanje celotne glasnosti skladbe ali odseka, pa tudi za ustvarjanje kontrasta in oblike znotraj glasbe.
Človeško uho lahko sliši širok razpon glasnosti, od zelo tihega šepetanja do glasnih zvokov, ki lahko povzročijo bolečino. Najtišji zvok, ki ga sliši povprečno človeško uho, je približno 20 decibelov (dB), medtem ko je prag bolečine okoli 120 dB.