Glavni pevec Conor Oberst uporablja slog pisanja toka zavesti, ki ustvarja skoraj hipnotičen in dezorientirajoči učinek, ko se pesem odvija. Skozi pesem prepleta osebne anekdote in opažanja, ki ustvarjajo občutek skupne ranljivosti.
Pesem se začne z eterično klavirsko melodijo, ki daje ton refleksivnemu in intimnemu vzdušju. Besedilo v prvem verzu uvaja zamisel o ljubezni, ki je "na dnu vsega", kar nakazuje, da je ljubezen morda osnovni temelj in gonilna sila človeške izkušnje.
Refren je temnejši, opisuje občutek čustvenega pretresa in skoraj prevladujoč občutek bolečine in obžalovanja. Oberst poje o "ležanju buden s svojim telesom v spanju" in "vseh stvareh, ki bi jih lahko bili", pri čemer izraža občutke izgube in strašljivo težo zamujenih priložnosti.
Pesem se dotika tudi teme medčloveške povezanosti in globokega vpliva odnosov. Oberst se sklicuje na skupne izkušnje med dvema posameznikoma in zapleteno mrežo čustev, ki izhajajo iz teh interakcij. Vrstica »Pred teboj se nikoli nisem ničesar bal« nakazuje ranljivost in odprtost, ki se razvije v kontekstu odnosa.
Oberst raziskuje tudi koncepte časa in neizogibnega minevanja življenja. Poje o "izgubi niti let" in "ozrenju nazaj na ves preživeti čas," razmišlja o minljivi naravi obstoja in teži časa, ki mineva.
Pesem se končno vrne k ideji, da je ljubezen v središču teh izkušenj. Z ljubeznijo doživljamo tako radosti kot globoke bolečine življenja. S priznavanjem in sprejemanjem teh kompleksnosti Oberst predlaga, da v njih najdemo odpornost in morda celo nekaj lepote.
Za zaključek pesem »At the Bottom of Everything« predstavlja introspektivni pregled človeških čustev in izkušenj, s poudarkom na prepleteni naravi ljubezni, izgube, obžalovanja in iskanja smisla sredi kompleksnosti življenja. Conor Oberst mojstrsko tke osebne pripovedi in poetične podobe ter ustvarja bogato tapiserijo čustev, ki v poslušalcih odmevajo na globoki ravni.