Bhagavad Gita je del starodavnega indijskega epa Mahabharata in se dogaja na bojišču, tik preden se začne ključna bitka. Predstavlja filozofski dialog med bojevniškim princem Arjuno in njegovim božanskim kočijašem in vodnikom, Gospodom Krišno.
V celotnem dialogu Krišna posreduje globoko duhovno modrost in vodi Arjuno na pot pravičnosti in samospoznanja. Nauki pokrivajo široko paleto filozofskih in duhovnih konceptov, vključno z naravo duše, razlikovanjem med materialnim in duhovnim kraljestvom, ciklom rojstva in ponovnega rojstva (samsara), zakoni karme, bistvom nesebičnega delovanja (karma joga), meditacija in končni cilj osvoboditev (mokša).
Ključni nauki iz Bhagavad Gite vključujejo:
1. Notranja božanskost :Krišna Arjuni razkrije svojo božansko naravo in poudarja, da božanska prisotnost prebiva v vsakem bitju. Ta koncept poudarja inherentno svetost in potencial za duhovno uresničitev v vsakem posamezniku.
2. Predaja in predanost (Bhakti) :Arjunina predanost in predanost Gospodu Krišni predstavljata pomembnost predaje lastnega ega in iskanja božanskega vodstva. Gita spodbuja negovanje predanosti in nesebične ljubezni do Najvišjega bitja kot poti do duhovnega dosežka.
3. Karma joga :Gita poudarja koncept nesebičnega delovanja ali karma joge, kjer se dejanja izvajajo brez navezanosti na sadove ali rezultate. Z osredotočanjem na samo dejanje in opustitvijo želje po osebni koristi lahko človek doseže notranji mir in duhovno svobodo.
4. Jnana joga :Ta pot vključuje iskanje znanja in samouresničitve skozi filozofsko raziskovanje, diskriminacijo in introspekcijo. Poudarja pomen razumevanja resnične narave resničnosti in razlikovanja med večnimi in minljivimi vidiki življenja.
5. Bhakti joga :Ta pot poudarja predanost in predajo osebnemu pojmovanju Boga ali Božanskega. Vključuje ljubečo predanost, petje, meditacijo in srčno služenje kot sredstva za povezovanje in uresničevanje Božanskega znotraj in vsepovsod.
6. Radža joga :Ta pot vključuje prakso meditacije in nadzor uma s pomočjo duhovnih disciplin, kot sta pranayama (nadzor dihanja) in čutni umik (pratyahara). Njegov cilj je doseči notranjo tišino in združitev z Najvišjo Zavestjo.
Bhagavad Gita je močno vplivala na indijsko filozofijo, religijo, literaturo in umetnost ter tisočletja oblikovala duhovno pokrajino regije. Hindujci in duhovni iskalci po vsem svetu ga še naprej široko preučujejo in častijo, saj ponuja brezčasno modrost in vpogled v naravo obstoja, prizadevanje za duhovnost ter potovanje proti samouresničenju in razsvetljenju.