V svetu neonskih luči,
Kjer pridejo sence na dan,
Povedana je zgodba,
Nekoč hladnih src.
[2. verz]
Ona je simfonija,
Neizrekljiva melodija,
On je skrivnost,
Resnica, ki se bo še razkrila.
[3. verz]
Njune poti so se križale,
V izgubljenem mestu sanj,
In v tem električnem zraku,
Njihova srca se začnejo popravljati.
[Refren]
Plešejo, smejijo se, jočejo,
Skupaj se dotikajo neba,
Nikoli izpustiti, nikoli se posloviti,
Najdejo ljubezen, ki ni končana, nikoli ne bo umrla.
[4. verz]
Skozi nevihtne noči in sončne dni,
Njuna ljubezen ostaja goreči labirint,
Z vsakim trenutkom najdejo pot,
Ne konec, nikoli, pa naj bo.
[Refren]
Plešejo, smejijo se, jočejo,
Skupaj se dotikajo neba,
Nikoli izpustiti, nikoli se posloviti,
Najdejo ljubezen, ki ni končana, nikoli ne bo umrla.
[Most]
Sredi kaosa in obupa,
Njuna ljubezen postane svetilnik, molitev,
Vodilna luč v najtemnejši noči,
Ni konec, vedno tako močno sveti.
[5. verz]
Sanjajo o večnosti,
Prihodnost, polna nikoli,
Ko se držita drug drugega blizu,
V ljubezni, ki samo raste.
[Refren]
Plešejo, smejijo se, jočejo,
Skupaj se dotikajo neba,
Nikoli izpustiti, nikoli se posloviti,
Najdejo ljubezen, ki ni končana, nikoli ne bo umrla.
[Outro]
V mestu sanj,
Kjer svetijo neonske luči,
Njuna ljubezenska zgodba se nadaljuje,
Ni konec, cveti, v vsakem letnem času.