V svetu teme in obupa,
Kjer so se sence zadrževale povsod,
Začel je svetiti svetilnik upanja,
Luč, ki je prebila božansko.
(Predrefren)
Ko je vstopilo usmiljenje, se je vse spremenilo,
Preobrazba, tako velika in čudna,
Dvom in strah sta začela izginjati,
Kot ljubezen in milost sta vladali.
(refren)
Ko je vstopilo usmiljenje, so bili zlomljeni ozdravljeni,
Izgubljeni so bili najdeni, ujetniki osvobojeni,
Verige so bile zdrobljene in ječe so se sesule,
Kot usmiljen dotik je prinesel zvok svobode.
(2. verz)
Utrujena duša, nič več obtežena,
Našla tolažbo in mir v kroni milosti,
Bremena dvignjena in osvobojena srca,
Ko je milost šepetala:"Pridi, sledi mi."
(Predrefren)
Ko je vstopilo usmiljenje, so se solze spremenile v veselje,
Obup je bil premagan in upanje je našlo svoj glas,
Milostiv objem, tako topel in prijazen,
Zdravil ranjene in prenavljal um.
(refren)
Ko je vstopilo usmiljenje, so bili zlomljeni ozdravljeni,
Izgubljeni so bili najdeni, ujetniki osvobojeni,
Verige so bile zdrobljene in ječe so se sesule,
Kot usmiljen dotik je prinesel zvok svobode.
(Most)
Skozi preizkušnje in viharje je usmiljenje vodilo,
Vodi srca skozi najtemnejši dan,
Miren kompas, vodilna luč,
Prisotnost usmiljenja je spremenila temo v svetlobo.
(refren)
Ko je vstopilo usmiljenje, so bili zlomljeni ozdravljeni,
Izgubljeni so bili najdeni, ujetniki osvobojeni,
Verige so bile zdrobljene in ječe so se sesule,
Kot usmiljen dotik je prinesel zvok svobode.
(zunaj)
Zdaj, s srcem, polnim hvaležnosti,
Stojimo v strahu pred veličino usmiljenja,
Kajti ko je vstopilo usmiljenje, so se naša življenja spremenila,
In večno bomo hvalili ime Jezusa Kristusa.