V tišini noči, ko svet spi,
Ležal sem tukaj buden, misli so mi begale globoko.
Odsevi dneva, spomini se odvijajo,
Tapiserija trenutkov, nekaj neizpovedanih zgodb.
Zbor
V tišini noči, ko tema vzame krila,
Šepet srca, sladki odmevi pojejo.
Sanje poletijo, v tišini, ki jo najdem,
Tolažba in zatočišče, duševni mir.
2. verz
Nežen vetrič se dotakne mojega okenskega stekla,
Spet nosim sanje v svoje kraljestvo.
Kot krhki metulji, barve naslade,
Ples ob šepetu v svetleči svetlobi.
Zbor
V tišini noči, ko tema vzame krila,
Šepet srca, sladki odmevi pojejo.
Sanje poletijo, v tišini, ki jo najdem,
Tolažba in zatočišče, duševni mir.
Most
Ura teče, čas teče dalje,
Vendar se ti trenutki, stkani v noč, zdijo oh tako počasni.
Svet zunaj počiva, v zadremljenosti,
V tej tihi tišini se razkrijejo skrivnosti.
Zbor
V tišini noči, ko tema vzame krila,
Šepet srca, sladki odmevi pojejo.
Sanje poletijo, v tišini, ki jo najdem,
Tolažba in zatočišče, duševni mir.
Izven
Ko se jutranja rdečica dotakne vzhodnega neba,
Nočni nežni šepet začne sramežljivo.
V tišini noči sem našel čarovnijo,
Serenada duše, njen pomirjujoč zvok.