V svetu odtenkov modre žaluješ za zahajajočim soncem
Mrak napolni nebo in meče sence, eno za drugo
Dan se bliža koncu in noč ovija vse
Pustim vas, da šepetate zgodbe, ko tišina vabi, nežno kliče
(Predrefren)
Oh, žaluješ za bledo svetlobo, za toploto, ki se izmuzne
Hrepenenje po zori, ko zavladajo novi začetki
Toda v tem somraku poiščite tolažbo v zvezdah
Vodijo te skozi temo, dokler jutro ne razbije rešetk
(refren)
Žaluješ za sončnim odhodom, a upanje še vedno utripa
Kot sveča v noči te vodi do zore
Skozi globoke doline in dolge sence je tam ob tebi
Našli boste svojo pot, kajti objem upanja vas bo rešil
(2. verz)
V večernem objemu plešejo in igrajo spomini
Šepet cenjenih trenutkov, kot odmev včerajšnjega dne
Barve sončnega zahoda narišejo platno v vaših mislih
Ko sanje poletijo, nosi jih nežen vetrič, tako prijazno
(Predrefren)
Oh, žaluješ za bledo svetlobo, za toploto, ki se izmuzne
Hrepenenje po zori, ko zavladajo novi začetki
Toda v tem somraku poiščite tolažbo v zvezdah
Vodijo te skozi temo, dokler jutro ne razbije rešetk
(refren)
Žaluješ za sončnim odhodom, a upanje še vedno utripa
Kot sveča v noči te vodi do zore
Skozi globoke doline in dolge sence je tam ob tebi
Našli boste svojo pot, kajti objem upanja vas bo rešil
(Most)
Luna meče svoj srebrn sij, svetilnik v noči
Vodi vas skozi to potovanje, oddaja svojo nežno svetlobo
Zato povzdigni pogled v nebesa, naj bodo zvezde tvoj vodnik
Popeljali te bodo v jutro, kjer bodo živele nove sanje
(refren)
Žaluješ za sončnim odhodom, a upanje še vedno utripa
Kot sveča v noči te vodi do zore
Skozi globoke doline in dolge sence je tam ob tebi
Našli boste svojo pot, kajti objem upanja vas bo rešil