Za pesmi v Gitanjali so značilne duhovne teme, uporaba podob in muzikalnost. Pesmi pogosto raziskujejo odnos med individualnim in božanskim, polne so aluzij na naravo in lepoto sveta. Omembe vredna je tudi Tagorejeva uporaba jezika, saj pogosto uporablja preprost, vsakdanji jezik za izražanje kompleksnih in globokih idej.
Gitanjali je bil hvaljen zaradi svoje lepote in vpogleda v človeško stanje. Velja za eno največjih del indijske književnosti in je bila prevedena v številne jezike. Pesmi v Gitanjaliju še naprej berejo in uživajo ljudje po vsem svetu.
Tukaj je nekaj glavnih tem Gitanjalija:
* Odnos med posameznikom in božanskim: Številne pesmi v Gitandžaliju raziskujejo odnos med človeško dušo in Bogom. Tagore piše o hrepenenju duše po združitvi z božanskim in slavi veselje in mir, ki izhajata iz te združitve.
* Lepota narave: Tagore je bil velik ljubitelj narave in številne pesmi v Gitandžaliju so polne opisov naravnega sveta. Piše o lepoti rož, dreves in živali ter slavi medsebojno povezanost vsega živega.
* Pomen ljubezni: Tagore je verjel, da je ljubezen najmočnejša sila na svetu, in o ljubezni piše v različnih oblikah. Piše o ljubezni med starši in otroki, ljubezni med prijatelji in ljubezni med ljubimci. Piše tudi o ljubezni Boga do človeštva.
* Iskanje resnice: Tagore je bil iskalec resnice in številne pesmi v Gitandžaliju raziskujejo človeško iskanje pomena in razumevanja. Piše o pomenu spraševanja o vsem in slavi veselje do odkrivanja.
Gitanjali je močna in ganljiva zbirka pesmi, ki ponujajo edinstven pogled na človeško stanje. Pesmi so polne lepote, modrosti in vpogleda ter še naprej navdihujejo ljudi po vsem svetu.