1. Visina in napetost:
- Debelejše strune so običajno uglašene na nižje tone v primerjavi s tanjšimi strunami. To je zato, ker imajo debelejše strune večjo maso, kar zahteva več napetosti za doseganje višjega tona.
- Po drugi strani imajo tanjše strune manjšo maso in jih je mogoče uglasiti na višje tone z manjšo napetostjo.
2. Glasnost in glasnost:
- Debelejše strune proizvedejo glasnejši in močnejši zvok v primerjavi s tanjšimi strunami. To je zato, ker imajo debelejše strune večjo maso in vibrirajo z večjo amplitudo, kar ima za posledico močnejše zvočno valovanje.
- Tanjše strune zaradi manjše mase proizvajajo mehkejši in tišji zvok.
3. Ton in tember:
- Velikost strun vpliva tudi na ton in tember zvoka. Debelejše strune na splošno proizvajajo toplejši in polnejši zvok z več nizkimi frekvencami.
- Po drugi strani pa tanjše strune proizvajajo svetlejši in bolj artikuliran zvok z izrazitejšimi visokimi frekvencami.
4. Vzdrževanje in upadanje:
- Debelejše strune imajo običajno daljšo vzdržljivost, kar pomeni, da še naprej vibrirajo in proizvajajo zvok dlje časa, potem ko jih uberete.
- Tanjše strune imajo zaradi manjše mase krajši sustain, kar povzroči hitrejše upadanje zvoka.
5. Igralnost in občutek:
- Velikost strune vpliva tudi na igralnost in občutek kitare. Debelejše strune je na splošno težje pritisniti in zahtevajo večjo moč prstov, zaradi česar so primernejše za izkušene glasbenike ali določene zvrsti glasbe.
- Tanjše strune je lažje pritisniti navzdol in so pod prsti lažje, zaradi česar so bolj udobne za začetnike ali igralce, ki imajo raje lažji dotik.
Če povzamemo, ima velikost kitarskih strun ključno vlogo pri določanju celotnega zvoka, višine, glasnosti, tona, vzdržljivosti in igralnosti instrumenta. Kitartisti pogosto eksperimentirajo z različnimi premerami strun, da dosežejo želeni ton in stil igranja.