Polifonija je tekstura, ki je sestavljena iz dveh ali več neodvisnih melodijskih linij, ki se igrajo hkrati. Vsaka melodija ima svoj poseben ritem in konturo, melodije pa se med seboj prepletajo, da ustvarijo kompleksen in zanimiv zvok. Polifonijo pogosto najdemo v klasični glasbi, kot so fuge in kanoni.
Homofonija je tekstura, ki je sestavljena iz ene same melodije, ki jo spremljajo akordi. Melodija je glavni poudarek glasbe, akordi pa zagotavljajo podporo in harmonijo. Homofonijo pogosto najdemo v popularni glasbi, kot so pesmi in himne.
Tu je nekaj primerov polifone in homofone glasbe:
* Polifonično:
* Bachova "Toccata in fuga v d-molu"
* Mozartova "Eine kleine Nachtmusik"
* Beethovnova "Simfonija št. 9"
* Homofono:
* "Vse najboljše zate"
* "Svetlikaj, svetlikaj, mala zvezda"
* "Z zvezdami posejana zastava"
Polifonija in homofonija sta dve pomembni glasbeni teksturi, ki ju je mogoče uporabiti za ustvarjanje najrazličnejših glasbenih učinkov. Z razumevanjem razlik med temi teksturami lahko bolje cenite glasbo, ki jo slišite.