- Kontrabas je največje in najnižje glasbilo s strunami v družini violin. Običajno je visok približno 6 čevljev (1,8 metra) in tehta okoli 10-12 funtov (4,5-5,4 kilograma).
- Konstruiran je z velikim lesenim trupom, dolgim vratom in štirimi strunami. Strune so uglašene na nizke tone:E, A, D in G.
2. Strune in uglasitev:
- V nasprotju z drugimi strunami strune kontrabasa niso uglašene v kvinti. Uglasitev sledi intervalom četrtin (E-A) in nato terc (A-D-G).
- Nizka E struna je posebej debela in zahteva moč za igranje.
3. Tehnika igranja:
- Kontrabasisti uporabljajo lok za dolgotrajne note in lahko tudi ubirajo strune s prsti (pizzicato).
- Uporabljajo tehniko, imenovano "položaj palca", kjer se palec uporablja za zaustavitev strun višje na vratu, kar omogoča dostop do višjih tonov.
4. Končni zatič in prilagoditve:
- Kontrabas ima kovinsko konico, imenovano endpin, ki sega od dna instrumenta. Predvajalnik prilagodi ta končni zatič, da nastavi pravilno višino za udobno igranje.
5. Produkcija zvoka:
- Veliko telo in dolge strune kontrabasa proizvajajo topel, resonančen in globok ton.
- Pogosto se uporablja za nizke harmonije, ritmični utrip in podporne melodije.
6. Vloga v ansamblu:
- V orkestrskih nastavitvah je kontrabas temeljni del godalne sekcije, ki zagotavlja temelj in podpira harmonije.
- Ima tudi bistveno vlogo v jazzu in drugih žanrih.
7. Solo instrument:
- Kljub temu, da je kontrabas predvsem spremljevalni inštrument, je zmožen izjemnih solističnih nastopov tako v klasični kot sodobni glasbi.
8. Zgodovinski pomen:
- Kontrabas ima korenine v 16. stoletju in se je skozi čas razvijal ter postal sestavni del klasične glasbe, jazza, ljudske glasbe in mnogih drugih zvrsti.
Zaradi teh lastnosti je kontrabas edinstven in pomemben član orkestra, znan po svojem značilnem nizkem zvoku in vsestranski vlogi v različnih glasbenih stilih.