- Izboljšanje spomina: Ugotovljeno je bilo, da glasba izboljšuje spomin in učne sposobnosti. Poslušanje glasbe lahko stimulira hipokampus, možgansko regijo, ki sodeluje pri oblikovanju in priklicu spominov.
- Dvig razpoloženja in zmanjšanje stresa: Glasba močno vpliva na čustva in lahko učinkovito dvigne razpoloženje ter zmanjša raven stresa. Poslušanje pomirjujoče ali poživljajoče glasbe lahko sproži sproščanje dopamina, nevrotransmiterja, povezanega z užitkom in nagrado.
- Izboljšanje kognitivnih funkcij: Glasba vključuje več predelov možganov in spodbuja boljše kognitivne funkcije. Dejavnosti, kot je igranje inštrumenta ali aktivno ukvarjanje z glasbo, lahko izboljšajo pozornost, osredotočenost in sposobnosti reševanja problemov.
- Spodbujanje razvoja jezika in govora: Glasba lahko olajša razvoj jezikovnih in govornih spretnosti pri otrocih. Stimulira slušno skorjo in pomaga pri usvajanju besedišča in slovnice.
- Zmanjšanje tveganja nevrodegenerativnih motenj: Redno ukvarjanje z glasbo, kot je učenje inštrumenta ali obiskovanje koncertov, je bilo povezano z zmanjšanim tveganjem za razvoj nevrodegenerativnih motenj, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.
- Terapevtske koristi: Glasba ima terapevtske učinke v različnih okoljih. Poskrbi lahko za tolažbo pacientom, ki opravljajo medicinske posege, prispeva k obvladovanju bolečin, izboljša simptome motenj duševnega zdravja, kot sta depresija in tesnoba, ter nudi tolažbo in čustveno podporo v težkih časih.
- Spodbujanje telesne dejavnosti: Glasba lahko motivira ljudi, da se ukvarjajo s fizičnimi aktivnostmi, s čimer izboljša splošno telesno pripravljenost in dobro počutje.