1. Melodična oblika :Arabska glasba temelji na sistemu melodičnih načinov, imenovanih maqamat. To so nizi not in intervalov, ki ustvarjajo značilne melodične strukture.
2. Improvizacija :Improvizacija je temeljni vidik arabske glasbe. Glasbeniki pogosto improvizirajo melodije, ritme in okraske v okviru določenega maqama.
3. Ritem :Arabska glasba uporablja zapletene ritmične vzorce, znane kot iqa'at (množina iqa). Vsak od teh vzorcev ima edinstveno ime, strukturo in čustveni značaj.
4. Instrumentacija :arabska glasba uporablja različne tradicionalne inštrumente, kot so oud (lutnji podobno glasbilo), qanun (trapezaste citre), nay (trstična piščal) in darbuka (boben v obliki čaše). Zahodni instrumenti, kot sta violina in klavir, so bili prav tako vključeni v nekatere zvrsti arabske glasbe.
5. Vokalni slogi :Arabsko petje vsebuje značilne vokalne tehnike, kot so tahrir (glissandi), melisma (petje več not na en zlog) in tarab (stanje čustvene povezanosti in ekstaze med nastopom).
6. Kulturni vplivi :Na arabsko glasbo so skozi čas vplivale različne kulture. Andaluzijska glasba, perzijska glasba, turška glasba in afriške glasbene tradicije so prispevale k oblikovanju njegove bogate glasbene dediščine.
Te značilnosti skupaj opredeljujejo edinstven zvok in estetiko arabske glasbe, ki ima pomembno mesto v kulturni dediščini in identiteti arabskega sveta.