Na primer, srednji C na standardnem klavirju ima frekvenco približno 261,63 Hz. Vsaka nota, bodisi iz glasbila ali človeškega glasu, ima določeno frekvenco, povezano z njo. Razpon frekvenc, ki jih lahko ljudje zaznamo kot zvok, običajno pade med 20 Hz in 20.000 Hz, čeprav se lahko ta razpon med posamezniki razlikuje.
Frekvenca note je tesno povezana z njeno valovno dolžino. Valovna dolžina je obratno sorazmerna s frekvenco, kar pomeni, da imajo višje frekvence krajše valovne dolžine, nižje frekvence pa daljše valovne dolžine. Ta odnos je temeljnega pomena za razumevanje fizike zvoka in glasbe.
Frekvenca ima pomembno vlogo pri glasbeni kompoziciji, izvedbi in zaznavanju. Glasbeniki in producenti uporabljajo posebne kombinacije frekvenc za ustvarjanje melodij, harmonij in ritmičnih vzorcev. Različni instrumenti, kot so violina, kitara ali flavta, proizvajajo edinstvene frekvenčne spektre, ki prispevajo k njihovim značilnim tembrom ali zvočnim lastnostim.
V glasbeni produkciji in zvočnem inženirstvu sta frekvenčna analiza in manipulacija bistvenega pomena. Tehnike, kot sta izenačevanje in filtriranje, omogočajo glasbenikom in inženirjem, da nadzorujejo in oblikujejo frekvenčni spekter zvočnega posnetka ter spreminjajo ravnovesje različnih frekvenc, da dosežejo želeni zvočni učinek.
Razumevanje frekvence je ključnega pomena za glasbenike, skladatelje, zvočne inženirje in vse, ki jih zanima znanost o zvoku in glasbi. Pomaga pri analiziranju, ustvarjanju in vrednotenju glasbenih zvokov, ki jih slišimo in v katerih uživamo.