Obstaja nekaj razlogov, zakaj se lahko d-mol dojema kot žalosten tonalitet. Prvič, vsebuje številne disonantne intervale, kot sta tritonus (med notama F in B) in zmanjšana kvinta (med notama C in F♯). Ti intervali lahko povzročijo občutek napetosti in nelagodja. Poleg tega je tonaliteta d-mola relativno temna in nizka v primerjavi z drugimi tonalitetami, kar lahko prispeva k njenemu mračnemu razpoloženju.
Vendar je pomembno omeniti, da se tonaliteta d-mola ne uporablja vedno za izražanje žalosti. Uporablja se lahko tudi za izražanje številnih drugih čustev, kot so hrepenenje, obžalovanje in celo jeza. Na primer, Mozartova opera Don Giovanni vsebuje več prizorov v d-molu, ki izražajo krivdo in obžalovanje lika.
Konec koncev je pomen določenega glasbenega dela določen s skladateljevim namenom in ne s tonaliteto, v kateri je napisana. Vendar lahko tonaliteta d-mola pogosto zagotovi močan čustveni kontekst za glasbeno delo in je ključ, ki so ga uporabljali številni veliki skladatelji, da so ustvarili nekaj svojih najbolj nepozabnih del.