Tonaliteto določa razporeditev not v lestvici in razmerja med njimi. Note v ključu imajo različne funkcije, pri čemer nekatere delujejo kot tonika, dominanta ali subdominanta in prispevajo k splošni harmonični strukturi glasbe.
Ko je skladba v določenem tonalitetu, tonična nota služi kot točka ločljivosti in stabilnosti. Dominantna nota ustvarja napetost in občutek gibanja, medtem ko subdominantna nota zagotavlja kontrast in ravnotežje. Razmerja med temi notami in akordi vzpostavljajo okvir, ki vodi melodični in harmonski razvoj glasbe.
Na primer, če je skladba v C-duru, note C, E in G tvorijo osnovni trizvok, druge note iz C-dur lestvice pa se lahko uporabljajo za ustvarjanje melodij, harmonij in napredovanj. Ključni podpis na začetku črte označuje, v kateri tonaliteti je skladba, z uporabo ostrih ali ravnil za ustrezno zvišanje ali znižanje določenih not.
Skladatelji in glasbeniki pogosto izberejo določeno tonaliteto za svojo glasbo na podlagi želenega čustvenega učinka ali primernosti za obseg in zmogljivosti posameznih inštrumentov ali glasov. Različne tipke lahko vzbudijo različna razpoloženja in značilnosti, od svetlih in veselih do mračnih in melanholičnih.
Razumevanje in prepoznavanje ključa glasbenega dela je bistvenega pomena za izvajalce in analitike, saj pomaga pri interpretaciji in natančni izvedbi glasbe. Zagotavlja načrt za medsebojno povezavo not in akordov, kar omogoča glasbenikom, da improvizirajo, harmonizirajo in razvijajo glasbene ideje v okviru izbrane tonalitete.