Igre na prostem:
* Tradicionalne igre: V viktorijanskem obdobju so bile priljubljene številne znane igre, kot so igranje, skrivalnice, skoki, frnikole in skakalna vrv.
* Ekipne igre: V kriketu, nogometu (nogometu) in rundah so uživali tako fantje kot dekleta.
* Igre spretnosti: Igre, kot sta quoits (metanje obročev na kline) in lokostrelstvo, so izvajali tako za zabavo kot za razvoj spretnosti.
* Raziskovanje narave: Viktorijanski otroci so pogosto preživljali čas z raziskovanjem narave, nabiranjem rastlin in žuželk ter igranjem v gozdu.
Igre v zaprtih prostorih:
* Namizne igre: Šah, dama in igre s kartami so bile priljubljene, zlasti za bolj privilegirane otroke, ki so imeli dostop do teh virov.
* Uganke: Pogoste so bile sestavljanke, križanke in druge uganke, ki so spodbujale logično razmišljanje in spretnosti reševanja problemov.
* Igre domišljije: Otroci so se igrali s punčkami, vojaki in drugimi domiselnimi igračami ter ustvarjali zgodbe in igrali scenarije.
* Pripovedovanje in branje: Glasno branje knjig je bila običajna družinska dejavnost in otroci so pogosto preigravali zgodbe ali ustvarjali svoje.
Posebne igre:
* Blind Man's Buff: Priljubljena igra, kjer en igralec z zavezanimi očmi poskuša ujeti druge.
* Vdejte nit v iglo: Otroci so se prijeli za roke in oblikovali krog, ena oseba pa se je poskušala preplesti skozi krog, ne da bi pretrgala verigo.
* Muca v kotu: Igra lovljenja, kjer določena "muca" poskuša ujeti igralce, ki se premikajo med koti sobe.
* The Game of Consequences: Igra pripovedovanja zgodb, kjer igralci zapišejo dele zgodbe, ne da bi videli, kaj so napisali drugi, kar ima za posledico smešne in nepričakovane rezultate.
Dejavniki, ki vplivajo na igro:
* Družbeni razred: Otroci premožnejših družin so imeli več dostopa do igrač in iger, njihova igra pa je lahko bila bolj strukturirana in formalna. Revnejši otroci so si pogosto sami izdelovali igrače in se igrali z omejenimi materiali.
* Spol: V igrah, ki so jih igrali fantje in dekleta, je bila pogosto jasna ločitev. Fantje so se bolj nagibali k aktivnim, težkim igram, dekleta pa bolj domačim ali domišljijskim igram.
* Urbano proti podeželju: Otroci v mestih so se pogosto igrali v manjših prostorih, tisti na podeželju pa so imeli več prostora za tek in raziskovanje.
Medtem ko se je od nekaterih viktorijanskih otrok pričakovalo, da se bodo obnašali in se naučili pravilnega vedenja, je igra ostala pomemben del njihovega otroštva, saj je spodbujala ustvarjalnost, socialne veščine in telesno dejavnost.