- Njegova strastna in ljubosumna narava: Othellova ljubezen do Desdemone je intenzivna in vseobsegajoča, vendar jo spremlja tudi globoko zakoreninjen strah pred izdajo in izgubo. Zaradi tega je ranljiv za Iagove laži in manipulacije, ki igrajo na njegovi negotovosti in podžigajo njegovo ljubosumje.
- Njegovo zaupanje v Iago: Othello vidi Iaga kot zvestega in poštenega prijatelja in mu neizrecno zaupa. To zaupanje ga zaslepi za Iagovo pravo naravo in ga motivira, da brez dvoma sprejme Iagove lažne obtožbe proti Desdemoni.
- Njegovo pomanjkanje samokontrole: Ko se Othello prepriča o Desdemonini nezvestobi, ga premaga izbruh besa, ki ga pripelje do tega, da jo umori. Njegovi nasilni in strastni izbruhi razkrivajo njegovo nesposobnost obvladovanja čustev in so na koncu odgovorni za njegov propad.
- Njegova socialna izolacija: Kot temnopolti človek v večinsko beli družbi se Othello počuti kot tujec in nima podpore in družbe ljudi, ki ga resnično razumejo. Zaradi tega je še bolj ranljiv za Iagove sheme, saj se nima na koga obrniti po vodstvo ali nasvet.
- Njegova nezmožnost prepoznati Iagovo pravo naravo: Kljub namigom in sledi, ki kažejo na Iagovo zlobnost, Othello ostaja trmasto pozabljen na njegovo dvoličnost. Njegovo zaupanje v Iaga je absolutno in noče razmišljati o možnosti, da bi ga njegov zaupanja vreden prijatelj morda prevaral. Ta slepota na koncu povzroči njegov propad.