Primarna funkcija radia na ladji RMS Titanic je bila zagotavljanje komunikacije med ladjo in drugimi plovili ter s postajami na kopnem. Ladji je omogočal pošiljanje in prejemanje sporočil, ki so bila ključna za navigacijo, varnost in koordinacijo z drugimi ladjami.
2. Signali v sili:
Radio je imel ključno vlogo pri pošiljanju signalov v sili med potopanjem Titanika. Ko je ladja zadela ob ledeno goro in se začela potapljati, so radijski operaterji uporabili brezžični telegraf (predhodnik sodobnih radijskih postaj), da so poslali slavni signal v sili "CQD" in kasneje "SOS". To je omogočilo bližnjim ladjam in obalnim postajam, da so Titaniku priskočile na pomoč.
3. Komunikacija med potniki in posadko:
Radio se ni uporabljal samo v nujnih primerih; olajšala je tudi komunikacijo med potniki in njihovimi družinami na celini. Potniki so lahko pošiljali in prejemali osebna sporočila prek ladijskega radia, ki je bil povezan z mrežami obalnih postaj in kopenskimi telegrafskimi linijami.
4. Novice in vremenska poročila:
Radio je Titaniku omogočil tudi prejemanje novic in vremenskih napovedi. To je bilo pomembno za ladijsko posadko, da se je lahko premišljeno odločala o plovbi in varnosti potnikov.
5. Zabava:
Poleg funkcionalnih komunikacijskih namenov je radio služil tudi kot vir zabave za potnike. Radijski operaterji na ladji so občasno predvajali glasbo, novice in druge programe, v katerih so lahko potniki uživali med potovanjem.