Allegro con fuoco je pogosta oznaka tempa v baročnem, klasičnem in romantičnem obdobju glasbe. Pogosto se uporablja v hitrih stavkih simfonij, koncertov in sonat. Nekateri znani primeri skladb z oznako Allegro con fuoco vključujejo prvi stavek Beethovnove simfonije št. 5, tretji stavek Mozartovega klavirskega koncerta št. 21 in četrti stavek Mendelssohnovega violinskega koncerta.
Allegro con fuoco je vsestranska oznaka tempa, ki jo je mogoče uporabiti za prenos širokega spektra čustev, od veselja in navdušenja do jeze in strasti. Je močan in dramatičen tempo, ki lahko glasbenemu delu doda veliko energije in vznemirjenja.