1. Glasba in koreografija: Zvočnost v plesu je tesno povezana z glasbeno spremljavo. Koreografi pogosto tesno sodelujejo z glasbeniki ali skladatelji, da ustvarijo harmonično razmerje med gibom in glasbo. Ples je lahko sinhroniziran z ritmom in melodijo glasbe ali pa je izziv ali dialog z glasbeno strukturo.
2. Muzikalnost: Plesalci morajo imeti močan občutek za muzikalnost, da lahko učinkovito interpretirajo in izražajo čustva, nianse in dinamiko glasbe skozi svoje gibanje. Razumeti morajo, kako se glasba crescendos, decrescendos in spreminja tempo ter kako lahko te glasbene spremembe vplivajo na njihovo koreografijo.
3. Tolmačenje: Slušnost vključuje tudi plesalčevo interpretacijo glasbe. Koreograf lahko ponudi okvir ali koncept, vendar vsak plesalec vnese v gib svojo individualno interpretacijo, na katero vpliva njegovo osebno razumevanje glasbe.
4. Čas in ritem: Slušnost zahteva, da imajo plesalci odličen čas in ritem, da svoje korake izvajajo v skladu z glasbenimi takti in ritmi. To ustvarja občutek fluidnosti, natančnosti in sinhronizacije v plesni predstavi.
5. Izkušnja občinstva: Zvočnost v plesu izboljša celotno izkušnjo občinstva. Kombinacija giba in glasbe nagovarja tako vizualne kot slušne čute, kar ustvarja veččutno in poglobljeno predstavo, ki lahko vzbudi čustvene odzive in gledalce popelje v svet plesa.
Na splošno auralnost v plesu poudarja medsebojno delovanje med glasbo in gibom, kar omogoča plesalcem, da se umetniško izrazijo in sodelujejo z občinstvom na več ravneh.