Chhand izhaja iz sanskrtske besede "chhanda", kar pomeni meter ali verz. Vključuje uporabo posebnih ritmičnih vzorcev in zaporedij dela nog, ki ustvarjajo prijeten in dinamičen tok v plesu. Vsaka oblika klasičnega plesa ima svoj izrazit chhand, ki prispeva k njenemu edinstvenemu stilu in estetiki.
V indijskem klasičnem plesu so ritmični vzorci (tala) razdeljeni na različne časovne cikle, znane kot "avartas" ali "laya". Te časovne cikle zaznamuje plesalčevo gibanje nog in ploskanje rok. Plesalec se giblje v skladu s taktom tale, pri čemer se drži ritmičnih vzorcev in variacij, predpisanih za vsak plesni stil.
Na primer, v Kathaku, eni najvidnejših klasičnih plesnih oblik iz severne Indije, ima chhand ključno vlogo pri ustvarjanju dinamičnega dela nog in zapletenih ritmičnih vzorcev, znanih kot "bols". Plesalci kathaka uporabljajo različne chhande, od katerih ima vsak svojo specifično delo z nogami in ritmično strukturo, kot so Teentala, Ektala in Jhaptaal.
Podobno je v Bharatanatyamu, klasični plesni obliki iz južne Indije, chhand izražen z "adavus" (osnovne plesne enote) in "jathis" (vzorci dela nog). Plesalci Bharatanatyam izvajajo sekvence adavusa in jathija v različnih časovnih ciklih, pri čemer ustvarjajo zapletene ritmične vzorce ter prikazujejo svojo natančnost in nadzor.
Chhand vključuje tudi koncept "laya" ali tempa. Plesalci lahko spreminjajo hitrost in intenzivnost ritmičnih vzorcev, da ustvarijo različne učinke in razpoloženja v plesu. Hitrejši laya ustvari občutek nujnosti in vznemirjenja, medtem ko lahko počasnejši laya posreduje vedrino ali kontemplacijo.
Če povzamemo, se chhand v klasičnem plesu nanaša na ritmične vzorce, zaporedja dela nog in časovne cikle, ki tvorijo temelj plesa. Je sestavni del klasične plesne tehnike, ki dodaja strukturo, dinamiko in estetsko lepoto predstavi.