1. Harmonična kompleksnost:
- Bebop je uvedel naprednejše in disonantnejše harmonije v primerjavi s prejšnjimi stili jazza, kot sta swing ali jazz iz New Orleansa.
- Bebop glasbeniki so uporabljali napredovanje akordov ii-V-I, spremenjene dominantne akorde in zapletene zamenjave akordov.
- Ta harmonska kompleksnost je bila izziv za izvajalce in poslušalce ter je zahtevala visoko raven glasbenega znanja.
2. Improvizacija:
- Bebop je dal velik poudarek improvizacijskim veščinam, pri čemer so glasbeniki pokazali svojo virtuoznost in tehnično moč.
- Za bebop sole so bile značilne hitre in zapletene melodične linije, zapletene ritmične figure in harmonska raziskovanja.
- Solisti bi pogosto igrali s hitrimi spremembami akordov, kar zahteva globoko razumevanje harmonije in sposobnost ustvarjalne improvizacije v kompleksnih strukturah.
3. Tempo in ritem:
- Bebop se je običajno igral v hitrejšem tempu kot prejšnji jazz stili.
- Bobnarji so uporabljali zapletene, sinkopirane ritme, ki so uporabljali ride činele in hi-hat za ustvarjanje zapletenih in vznemirljivih vzorcev.
- Ritm sekcije bebopa so pogosto vsebovale neodvisne linije, ki so jih igrali bas, klavir in bobni, kar je ustvarilo gosto in ritmično bogato zvočno pokrajino.
4. Instrumenti:
- Čeprav je bila instrumentacija v bebopu podobna prejšnjim stilom jazza, je pogosto vključevala saksofon (običajno alt ali tenor), trobento, klavir, bas in bobne.
- Saksofon je skupaj s trobento postal pomemben solistični inštrument, glasbeniki, kot sta Charlie Parker in Dizzy Gillespie, pa so razvili inovativne in vplivne pristope k tem inštrumentom.
5. Vloga občinstva:
- Bebop ni bil primarno namenjen plesu, kot so bili prejšnji jazz stili, kot je swing.
- Namesto tega je nagovoril bolj pozorno občinstvo, ki je cenilo virtuoznost, harmonično kompleksnost in improvizacijsko naravo glasbe.
Na splošno bebop predstavlja pomemben razvoj v jazzu, za katerega so značilni harmonska in ritmična kompleksnost, virtuozna improvizacija in premik k bolj razumnemu pristopu k žanru. Utiral je pot nadaljnjemu eksperimentiranju in inovacijam v jazzu ter vplival na poznejše stile, kot so hard bop, cool jazz in free jazz.