Naključni ples, znan tudi kot kontaktna improvizacija, je oblika improviziranega plesa, ki vključuje dva ali več plesalcev, ki se gibljejo v tesnem fizičnem stiku drug z drugim. Plesalci s telesi raziskujejo možnosti gibanja, povezovanja in komunikacije ter ustvarjajo spontane in nepredvidljive plesne sekvence.
Ples po naključju se pogosto izvaja kot oblika meditacije ali samoizražanja in se lahko uporablja za razvoj telesnega zavedanja, koordinacije in ravnotežja. Uporablja se lahko tudi kot orodje za raziskovanje odnosov in meja ter za spodbujanje zaupanja in komunikacije med plesalci.
Ples po naključju je razmeroma nova oblika plesa, nanjo pa so vplivali različni viri, vključno s sodobnim plesom, baletom, jogo in borilnimi veščinami. Pogosto se izvaja v neformalnem okolju, kot so studii, delavnice in festivali, in v njem lahko uživajo plesalci vseh starosti in sposobnosti.
Tukaj je nekaj ključnih principov plesa po naključju:
* Stik :Plesalci se gibljejo v tesnem fizičnem stiku drug z drugim, uporabljajo svoja telesa za podporo, vodenje in izziv drug drugega.
* Improvizacija :Plesalci se gibljejo spontano in brez vnaprej načrtovane koreografije, kar omogoča, da se ples odvija naravno in organsko.
* Raziskovanje :Plesalci uporabljajo svoja telesa za raziskovanje možnosti gibanja, povezovanja in komunikacije.
* Ozaveščenost :Plesalci so pozorni na lastna telesa in telesa svojih partnerjev ter na občutke, ki izhajajo iz njunih interakcij.
* Zaupanje :Plesalci morajo drug drugemu zaupati, da se varno in učinkovito gibljejo v tesnem fizičnem stiku.
* Komunikacija :Plesalci uporabljajo svoja telesa za medsebojno komunikacijo, tako verbalno kot neverbalno.
Ples po naključju je lahko zahtevna, a nagrajujoča izkušnja in lahko plesalcem ponudi edinstven način povezovanja s seboj, z drugimi in s svetom okoli sebe.