1. Božje stvarstvo in vodenje:
* Geneza 1-2: Račun za ustvarjanje prikazuje Boga kot končnega Stvarnika, ki človeštvo zaupa z odgovornostjo skrbi za Zemljo. Bog je ljudem dal prevlado nad zemljo, ne lastništvom in jim zapovedal, naj "do njega in obdržijo" (Postanek 2,15). To kaže na odgovornost za gojenje in ohranjanje Božjega ustvarjanja.
* Psalm 8:6: "Naredili ste jih vladarje nad delom vaših rok; vse ste jim postavili pod noge ..." Ta verz krepi koncept človeške prevlade, vendar pomeni dolžnost, da odgovorno skrbijo in upravljajo z Božjim ustvarjanjem.
2. Pomen počitka in sobote:
* Exodus 20:8-11: Sabbath zapoved poudarja čas počitka in pomlajevanja, ne samo za ljudi, ampak tudi za zemljo. Ta koncept kaže, da bi morali zemlji dovoliti, da si povrne in napolni svoje vire.
* Levit 25:2-7: Leto jubileja, čas, ko je bilo treba počivati zemljišče, odraža pomen okoljske trajnosti in ravnovesja.
3. Posledice zanemarjanja:
* Ponovljeni zakon 28:15-45: To poglavje opisuje prekletstvo, ki bi Izrael doživel zaradi neposlušnosti, vključno z okoljskimi posledicami, kot so suša, odpoved pridelka in kuga. To kaže na povezavo med človeškimi dejanji in zdravjem zemlje.
* Sodniki 2:19: "Kadarkoli je Gospod dvignil sodnika zanje, je bil Gospod s sodnikom in jih je rešil iz roke svojih sovražnikov vse dni sodnika; kajti Gospod je imel sočutje do njih, ko so zastokali pod tistimi, ki so jih zatirali in prizadeli." To poudarja cikel greha in kesanja, kar kaže na to, da zanemarjanje božjega ustvarjanja pogosto povzroči trpljenje.
4. Ljubezen do Boga in soseda:
* Matej 22:37-39: Jezus nam zapoveduje, da ljubimo Boga in ljubimo svojega bližnjega kot sebe. To načelo se razširi na vse ustvarjanje kot sosed, saj smo medsebojno povezani z vsemi živimi bitji.
* Luka 14:34-35: Jezusova prispodoba o soli, ki izgublja svoj okus, kaže na nevarnost, da postane duhovno "blag" in se loči od potreb sveta okoli nas.
5. Prispodoba sejalca:
* Mark 4:1-20: Ta prispodoba uči o pomembnosti negovanja in gojenja plodnih tal, da bi prinesla dobro letino. Lahko ga razlagamo kot metaforo za našo odgovornost, da negujemo in skrbimo za zemljo, kar zagotavlja njegovo produktivnost in trajnost.
Pomembno je opozoriti, da Biblija izrecno ne zagovarja sodobnega okolju ali posebnih praks ohranjanja. Vendar svetopisemska besedila predstavljajo temelje za razumevanje našega odnosa z ustvarjanjem in našo obveznostjo, da zanj skrbimo.
Navsezadnje svetopisemski pisci spodbujajo svetovni nazor, kjer nismo samo potrošniki Božjega ustvarjanja, ampak upravniki, ki so poklicani, da zaščitijo, ohranjajo in gojijo svet za prihodnje generacije. Ta odgovornost izhaja iz našega Božjega priznanja kot končnega Stvarnika in naše dolžnosti, da ljubimo in skrbimo za vse njegovo stvarstvo.