1. Preperevanje:Glina nastane predvsem s preperevanjem kamnin in mineralov, zlasti tistih, ki so bogati z glinencem in sljudo. Ko so kamnine izpostavljene elementom, kot so voda, veter in temperaturna nihanja, se fizično in kemično razgradijo, pri čemer se sproščajo minerali, kot je glina.
2. Prevoz:Ko minerali gline nastanejo zaradi vremenskih vplivov, jih lahko voda, veter ali led prenašajo na različne lokacije. Reke, potoki in ledeniki lahko prenašajo delce gline in jih odlagajo v različnih okoljih, vključno z rečnimi strugami, poplavnimi ravnicami in deltami.
3. Odlaganje:Glineni sedimenti se odlagajo v različnih okoljih in tvorijo z glino bogate plasti ali postelje. Ko se sčasoma nabere več glinenih delcev, se lahko pod lastno težo in težo sedimentov, ki ležejo na površini, stisnejo in utrdijo ter tvorijo glinenec ali skrilavec.
4. Diageneza:Sčasoma so odloženi glineni sedimenti podvrženi fizikalnim in kemičnim spremembam zaradi povečane temperature in tlaka. Ta proces, znan kot diageneza, lahko pretvori minerale gline v nove minerale, kot so klorit, ilit in smektit.
5. Dviganje in erozija:Kamnine, bogate z glino, kot sta glinenec ali skrilavec, se lahko dvignejo zaradi tektonskih premikov, kar jih približa površini Zemlje. Erozija zaradi vode in vetra lahko razkrije te kamnine in jih izpostavi nadaljnjemu preperevanju in eroziji.
6. Recikliranje:Preperele glinene minerale je mogoče reciklirati nazaj v kamninski cikel s tvorbo novih z glino bogatih sedimentov, ki se lahko sčasoma spremenijo nazaj v glinenec ali skrilavec s procesi odlaganja, zbijanja in diageneze.
7. Metamorfizem:Pod ekstremnimi temperaturami in pritiski so z glino bogate kamnine lahko podvržene metamorfnim procesom, kar povzroči nastanek novih metamorfnih kamnin. Na primer, minerale gline je mogoče pretvoriti v metamorfne minerale, kot so granat, stavrolit in kianit.
8. Taljenje:V določenih geoloških okoljih lahko z glino bogate kamnine doživijo izjemno vročino in pritisk, kar povzroči taljenje in nastanek magme. Ko se magma ohladi in strdi, lahko tvori magmatske kamnine, kot sta granit ali bazalt, ki lahko vsebujejo ostanke prvotnih mineralov gline.
S temi procesi ima glina ključno vlogo pri neprekinjenem recikliranju materialov v kamninskem ciklu. Prehaja različne stopnje preperevanja, odlaganja, zbijanja, diageneze, metamorfizma in taljenja, kar prispeva k nastanku različnih vrst kamnin in mineralov.