1. Poudarek na harmoniji in milosti: Medtem ko je bil Michelangelo znan po svojih dramatičnih in močnih figurah, Leonardo da Vinci pa po svojem znanstvenem in intelektualnem pristopu, je Raphael poudarjal harmonijo, ravnotežje in milino v njegovih skladbah. Njegove figure so običajno upodobljene na umirjen in idealiziran način, s poudarkom na lepoti in eleganci.
2. Uporaba barve in svetlobe: Raphael je obvladal uporabo barve in svetlobe , ki je ustvaril svetlobno in živahno paleto, ki je bila v nasprotju s temnejšimi toni, ki so jih imeli radi drugi umetniki. Ta pristop je njegovim slikam dajal občutek topline in optimizma, pogosto krepil občutek lepote in miru.
3. Upodobitev idealne lepote: Medtem ko so drugi umetniki figure pogosto upodabljali na realističen način, je bil Raphael znan po svoji idealizirani lepoti , zlasti v njegovih upodobitvah Device Marije. Njegove figure so bile pogosto natančno upodobljene z brezhibnimi potezami in gracioznimi držami, ki odražajo harmonično in uravnoteženo vizijo človeške popolnosti.
Pomembno je omeniti, da te razlike niso mišljene kot nakazovanje, da je bil Raphael "boljši" od drugih umetnikov, temveč poudarjanje njegovega edinstvenega umetniškega glasu in prispevkov. Vsi trije umetniki so bili prelomni mojstri svojega časa in vsak je v svet umetnosti prinesel svoj poseben slog in vizijo.